Stičišče krožnega gospodarstva Slovenija 2025

Krožnost kot konkurenčna prednost

Panel je poudaril, da krožnost ni le zmanjševanje škode, temveč priložnost za ustvarjanje boljših poslovnih modelov in dolgoročne vrednosti. Za politike je bistveno, da poenostavijo regulacijo, uvedejo enotna evropska pravila in sistematično uporabijo javno naročanje za ustvarjanje povpraševanja po krožnih rešitvah. Potrebne so davčne spodbude, podpora pilotnim projektom ter učinkovitejša uporaba evropskih kohezijskih sredstev. Podjetja uspevajo, kadar krožnost postane del njihove strategije, ne le marketinga. Ključni so podatkovno podprti procesi, preglednost in odgovornost do zaposlenih. Vlagatelji pa imajo nalogo, da usmerjajo kapital v projekte z dokazljivim učinkom, ter zmanjšujejo tveganja z zelenimi obveznicami in kombiniranimi finančnimi instrumenti. Sklep: brez usklajenih politik, kapitala in znanja sistemske spremembe ne bo.

Navdihujoče krožne inovacije

Predstavljene so bile prebojne inovacije, kot je uporaba micelija v gradbeništvu, in razvoj biogospodarstva. Poudarjeno je bilo, da je za uspeh nujen potrpežljiv kapital, strateško vodstvo ter razvoj novih znanj in veščin. Komercializacija krožnih inovacij je mogoča le v partnerstvu vseh deležnikov, saj imajo poleg okoljskih tudi pozitivne družbene učinke, kot so nova delovna mesta. Ključno gonilo napredka je zeleno oziroma krožno javno naročanje.

Premagovanje ovir pri komercializaciji

Razprava se je osredotočila na potrebo po pametni regulaciji, ki mora omogočati in ne zavirati krožnih rešitev. Za uspešno komercializacijo je ključen dostop do financiranja, ob tem pa tudi orodja za delitev tveganj. Banke in razvojne institucije lahko odigrajo pomembno katalitično vlogo. Krožno gospodarstvo je po naravi čezmejno, zato so potrebni skupni standardi, izmenjava znanja in mednarodni projekti. Krožni modeli lahko krepijo konkurenčnost in prispevajo k evropski avtonomiji pri surovinah.

Mladi in družbena omrežja za krožnost

Mladi krožnost pogosto dojemajo skozi svoje osebne in digitalne "mehurčke", kar otežuje nagovarjanje s splošnimi sporočili. Hkrati ti mehurčki ponujajo priložnosti, če jih znamo razumeti in vstopiti vanje. Namesto enkratnih kampanj je potrebno mlade vključiti kot enakovredne partnerje pri oblikovanju idej in rešitev. Socialna omrežja in digitalna orodja imajo vlogo, a le če jih uporabimo za opolnomočenje in soustvarjanje, ne pa kot enosmeren kanal. Potrebna sta čas in potrpežljivost, a rezultat bi lahko bila družba, v kateri so mladi resnični partnerji prehoda v krožno gospodarstvo.

Tekstilni sektor

Evropski tekstilni sektor je v krizi zaradi ogromnih količin odpadkov. Ključna je uvedba sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev (EPR), ki bi zagotovila financiranje ponovne uporabe, kakovostne reciklaže, inovacij ter spremembe vedenjskih navad. Za preboj so potrebni jasni cilji glede ponovne uporabe in recikliranja ter obdavčitev poceni hitre mode, da se omogoči razvoj kakovostnejših, trajnejših izdelkov. Obstoječi primeri inovacij (npr. fiber-to-fiber reciklaža) kažejo, da lahko Evropa ohrani reciklažne procese doma in prepreči outsourcing, ki bi pomenil izgubo nadzora.

Ekonomska odpornost

Panel je izpostavil, da krožnost krepi gospodarsko odpornost, saj povečuje prilagodljivost na šoke, zmanjšuje odvisnost od uvoženih surovin ter omogoča rast, ki ni vezana na čezmerno porabo virov.

Potrošniki za krožno družbo

Predstavljene so bile dobre prakse iz Avstrije (boni za popravila) in Slovenije (ZEOS-ovi projekti ponovne uporabe, lokalne pobude v Novem mestu). Potrebna je večja sistemska podpora krožnemu javnemu naročanju, ki po izkušnjah ni nekonkurenčno, zahteva pa več znanja in priprave. Sektor ponovne uporabe je ogrožen zaradi poplave nekakovostnega tekstila, kar kliče po dodatni podpori in izobraževanju. Ključno je, da so rešitve za potrošnike enostavne in prijazne, saj le tako dosežejo množično uporabo.

Trajnostni izdelki

Panel je opozoril na vrsto sistemskih ovir: razdrobljeno regulacijo, tržne pritiske in nezaupanje potrošnikov v trajnostne oznake. Kljub temu so bili izpostavljeni obetavni elementi trenutnih politik in uspešne prakse. V prihodnje bo potrebno okrepiti trajnostno zasnovo izdelkov, zagotoviti preglednost prek digitalnih potnih listov ter omogočiti dostopnost trajnostnih izdelkov. Ključno bo sodelovanje vseh deležnikov – politike, podjetij in civilne družbe.

Ločitev rasti od rabe virov

Panel se je dotaknil enega najtežjih izzivov današnjega časa – kako doseči gospodarsko rast brez izčrpavanja virov. Krožno gospodarstvo ponuja izhod: blaginjo, ki temelji na regeneraciji in ponovni uporabi, namesto na izčrpavanju naravnih virov.

Posebna tematska seja: Deep Demonstration

Predstavljeni so bili dosežki projekta v Sloveniji, ki je v zadnjih štirih letih prispeval k napredku na področju krožnega gospodarstva. Razprava je vključevala izkušnje različnih deležnikov – od javne uprave in raziskovalnih institucij do start-upov in podjetij. Med dosežki so bili izpostavljeni krožnost fosforja v prehranski verigi, recikliranje magnetov za električno mobilnost, razvoj materialnih potnih listov ter uporaba krožnih meril pri javnem naročanju. Seja je bila priložnost za pogled v prihodnost in oblikovanje novih priložnosti, ki temeljijo na sodelovanju med različnimi vrednostnimi verigami.